Šport
sreda, 16. maj 2018

Recept za uspeh na Portugalskem: trenirati, trenirati in še enkrat trenirati.

Intervju z Boštjanom Lešnikom, vodjo in selektorjem univerzitetne košarkarske reprezentance.

Boštjana Lešnika smo ujeli na večernem treningu košarkarske reprezentance Univerzo na Primorskem (UP). Kot vedno zagnan in po potrebi strog, kot to mora biti selektor reprezentance.

Trening je potekal v odličnem vzdušju, igralci so sledili navodilom. Tekmovalnost in borbenost sta bili značilnosti prvega treninga, saj je vsak posameznik želel selektorju pokazati svoje adute.  

Univ. dipl. zgodovinar, zaposlen na Centru za ob študijske dejavnosti UP, je kot vodja in hkrati selektor tudi najpomembnejši člen košarkarske reprezentance UP, saj mora zagotoviti nemoten potek priprav, igralcem omogočiti kar najboljše pogoje za vadbo, skrbeti, da ne pride do poškodb in nenazadnje tudi izbrati ekipo, ki bo zastopala UP na prihajajočih Evropskih univerzitetnih igrah (EUG) v mestu Coimbra na Portugalskem.

Kako si postal vodja reprezentance?

»Začetek sega v leto 2008, ko sem se pridružil košarkarski ekipi UP in zanjo igral do leta 2011. Na EUC leta 2014 v Rotterdamu, sem kot promotor naslednjega prvenstva v Kopru že sodeloval z reprezentanco.  Leta 2015 sem bil vodja logistike, na EUP v košarki, katerega je gostil Koper, že naslednje leto, na Evropskih univerzitetnih igrah v Zagrebu, sem nastopil kot pomočnik vodje ekipe.  V letu 2017 pa sem  ekipo dejansko tudi prevzel, kot vodja in selektor.«

Za nekoga, ki ne ve, kaj počne selektor  reprezentance, bi lahko na kratko opisal svoje delo?

»V prvi vrsti sem odgovoren, da izberem ekipo tistih, ki si mesto v reprezentanci zaslužijo s svojimi rezultati in odnosom. Ker sedaj že kar nekaj časa spremljam dogajanje v univerzitetni košarki vem, kako težko je, pred odhodom ali že med pripravami, določiti potnike na prvenstvo. Vsak posameznik, ki vadi z reprezentanco, ima veliko željo nastopiti na prvenstvu. Žal je prostora le za 12 igralcev in ti morajo biti najboljši v vseh pogledih, tako v znanju košarke, kakor tudi po odnosu do ekipe in soigralcev.«

Kako bi strnil občutke po prvem treningu?

»Prvi trening je namenjen predvsem spoznavanju ekipe. Nekateri igralci se med seboj že poznajo, drugi pa se še bodo, pomembno je le, da se odločijo, da bodo priprave vzeli resno in z veliko mero pozitive. Pred seboj imamo dva meseca intenzivnih priprav, tako da bo vztrajnost igrala veliko vlogo za vse sodelujoče.«

Priprave bodo dolge, kaj čaka fante?

»Predvsem raznolikost vaj in vključevanje različnih postavitev ter neprestana prisotnost žoge v procesu. Žoga je najboljše motivacijsko sredstvo za vsakega košarkarja. Z njenim vključevanjem v treninge moči in vzdržljivosti, razbijamo motivacijske blokade pri igralcih, ki pogosto nastopijo po napornih treningih.

Bo v reprezentanci kakšen nov obraz?

»Zagotovo, saj bomo letos na prvenstvu nastopili kompletni, z vsemi 12 igralci. Lani marca, ko sem,  ekipo  prevzel, se nam je zalomilo že v začetku. Nekateri so se pripravam odpovedali, svoje so naredile poškodbe in študijske obveznosti. Tako nam ni uspelo sestaviti celotne ekipe in smo na EUC v Miskolcu, z le 9 igralci odigrali celoten turnir. Letos bo zagotovo drugače. Recept za uspeh na Portugalskem je, da moramo trenirati, trenirati in še enkrat trenirati. Vsi imamo še veliko rezerve v taktiki in pripravi. Vsi se moramo samo dobro pripraviti na prvenstvo in rezultati ne bodo izostali.«

S kakšnimi cilji odhajate na EUC v Coimbro?

»Veliko reprezentanc, ki bo letos nastopilo na EUC v Coimbri, bo dobrih, če že ne odličnih. Konkurenca bo zato velika. Tudi žreb in razpored tekmovanja lahko naredita svoje, saj sta lahko že prvi dve tekmi odločilni za napredovanje. Letos imamo zelo dobro ekipo, s katero bi lahko posegli po višjih uvrstitvah kot doslej. Pokritost položajev je letos izjemna, kar pomeni, da je tudi konkurenca na vseh igralnih mestih velika. Ker je ekipa tudi tehnično zelo kakovostna, verjamem in hkrati upam, da se lahko z malo sreče pri žrebu uvrstimo visoko.«

Kako naprej?

»Z vztrajnostjo, potrpežljivostjo, predvsem pa z znanjem pripeljati univerzitetno košarko na raven, kakršno je imela pred leti, ko je bila košarka univerzitetni paradni konj! Menim, da potencial za takšen projekt obstaja.«