Izobraževanje
petek, 17. januar 2020

10 predlogov za pripravo na izpit in izboljšanje koncentracije

Koncentracija je pri učenju ključna, pomanjkanje le-te pa muči veliko študentov. Učiti se je še posebej težko, kadar te snov ne zanima ali kadar je snovi veliko. Ob tem se odpira veliko dodatnih vprašanj, in sicer: Te snov zanima? Imaš težave s koncentracijo ali z organiziranjem časa za učenje? Imaš težave s koncentracijo, ker se ti že vnaprej zdi, da se snovi ne boš uspela naučiti, torej, ali te dejansko muči tesnoba/anksioznost pred izpitno situacijo? Iskren odgovor to prinese pravi postopek, kako odpraviti ali vsaj omiliti težave pri učenju.

Naj naštejemo nekaj predlogov, kako lahko najbolj produktivno pristopite k učenju.

1. Dobro učenje se vedno začne z dosegljivimi in merljivimi cilji. 

Kadar je gradiva veliko, je cilj ˝narediti izpit ali naučiti se gradivo˝ morda presplošnejši in lahko zniža motivacijo za učenje. Lahko se ti začne dozdevati, da snovi ne bo možno obvladati in pogosto se zgodi, da nas prevzame čustvo obupa in tendenca k odjavi od izpitnega roka. 

Zato je dobro, da si ta cilj razdelaš na več manjših ciljev, npr.: 1. teden bom predelala izpiske s predavanja, 2. teden bom to znanje razširila z znanjem iz knjige, 3. teden bom ponavljala itd. Pri tem moraš paziti, da so cilji dovolj specifični in predvsem, da so cilji DOSEGLJIVI. Če si določiš, da boš v enem dnevu predelala polovico knjige, obstaja zelo velika verjetnost, da cilja ne boš dosegla in motivacija za učenje se bo znižala. 

Cilji naj bodo tako v skladu s tvojimi časovnimi in fizičnimi zmožnostmi, pri postavljanju teh pa moraš upoštevati tudi možne zunanje moteče dejavnike, npr. nepredviden obisk itd.

Pri postavljanju ciljev je še posebej pri ljudeh, ki imajo večje težave s koncentracijo, priporočljivo, da si načrtujejo odmore. Že tako ali tako je težko vzdrževati pozornost več ur skupaj, če pa pozornost še težje vzdržuješ kot ostali, pa so odmori nujni. Priporoča se, da se na pol ure ali uro naredi 5 ali 10 minut odmora. Po npr. dveh takšnih sklopih, pa en daljši odmor. Seveda so te številke zgolj posplošene. Najboljše je, da z opazovanjem sebe in svojega odzivanja ugotoviš, kdaj je primeren čas za odmor zate. 

Uspešno učenje naj bi zajemalo 60 % ponavljanja snovi. To poskušaj upoštevati pri postavljanju svojih ciljev. Ni torej dovolj, da ˝prideš˝ skozi vso snov, ampak da snov tudi ponoviš.

2. Vzpostavi rutino.

Pri težavah s koncentracijo se prav tako priporoča določena RUTINA (npr. učimo se vedno na istem prostoru in ob približno enakem času). Nekaterim za pripravo na učenje pomaga, da si pripravijo knjige, pisala, zvezke oz. papir in se tako nekako ˝umestijo˝ v učno situacijo. Nekaterim pri tem pomaga tiha glasba, ki se priporoča predvsem pri dejavnostih reševanja nalog (npr. matematika), drugi pa za učenje potrebujejo popolno tišino (uporabiš lahko čepke za ušesa).

3. Odstrani moteče dejavnike.

Ker je znano, da je zvonjenje telefona pri učenju moteče, je bolje tudi, da izklopiš telefon ali da izklopiš zvok. Če se pri učenju ne moremo zbrati, si je priporočljivo nastaviti alarm (npr. čez eno uro, ko si določiš odmor) in izklopiti telefon. S tem “izklopimo” tudi zunanji svet in se posvetimo snovi. 

4. Upri se zadovoljevanju trenutnega ugodja.

Ko se ti zdi, da bi bilo najbolje končati z učenjem in iti v kino/na pijačo/zabavo, saj izpit tako ali tako ni pomemben, se te loti težnja po zadovoljevanju trenutnega ugodja. Pogosto spopadanje z naporom predstavlja veliko težavo. V teh primerih je lahko koristno, da se vprašaš: Kaj mi bo prinesla odločitev, da se za izpit ne bom učil/a? Kaj mi bo prinesla odločitev, da se bom potrudil/a in se bom za izpit še učil/a? Kdaj in kje mi bo snov, ki se jo učim, koristila? Bi rad/a izdelal/a fakulteto? - Torej se bom morala za ta izpit tako ali tako enkrat začeti učiti. 

Takšna vprašanja lahko pomagajo preusmeriti pozornost in prioritete na učenje, ne pa na stvari, ki bi ti nudile ugodje tukaj in sedaj, ne pa čez dva tedna, ko bi bila zadovoljna in ponosna, da si izpit opravila.

5. Pri učenju gradiva si pomagaj tudi z raznimi tehnikami organizacije gradiva.

Na primer:

  • delanje zapiskov,
  • risanje miselnih vzorcev,
  • glasno branje besedila, 
  • poglobljeno razmišljanje oz. samostojno razmišljanje o tem, kako bi lahko snov uporabila v življenju ter pri poklicu, 
  • diskusija s prijatelji/sošolci, 
  • razporeditev snovi v tabele, idr. 

6. Ustrezen počitek in sprostitev. 

Pri učenju gradiva na smeš pozabiti tudi na zadostno količino spanja, zadostno količino sprostitve ter rekreacije. Pomanjkanje obojega zniža koncentracijo in motivacijo za učenje zaradi utrujenosti ali nemira, ki je lahko posledica telesne pasivnosti. 

7. Zdrava hrana! 

Naj se sliši še tako banalno, te lahko sadje, zelenjava, oreščki ipd. napolnijo z energijo, kar pride pri učenju še kako prav.

8. Ostani optimističen/na.

Priporočena je ˝pozitivna naravnanost˝ oz. vizualizacija dogodkov. Nekaj ur pred učenjem si lahko predstavljaš, kako bo, ko se boš učila - kako boš sedla za mizo, odprla knjige, začela z branjem. Pri tem naj te prežema pozitiven občutek, da boš delala nekaj dobrega, izvedela nekaj novega in zanimivega. Predstavljaj si, kako se boš naučila in na izpitu to znanje tudi pokazala.

9. Omisli si ustrezno nagrado.

Med učenjem se lahko tudi nagradiš. Ko dosežeš dnevni cilj učenja, se nagradi s kinom, druženjem s prijatelji ali drugo aktivnostjo, ki je zate prijetna.

10. Poskusi vaje za koncetracijo.

Obstaja tudi veliko vaj, ki pomagajo uriti koncentracijo in se umiriti pred učenjem: 

  1. vaja: Udobno se namesti in opazuj nek predmet ali določeno točko na steni. Poskušaj 1 minuto ostati v istem položaju in ne misliti na nič. Zanemari vse druge predmete, šume in glasove. Na tak način se boš naučila, kako usmeriti pozornost na eno stvar, na tisto, ki jo počneš. 
  2. vaja: Močno stišaj radio in kljub temu poskušaj razumeti vsako besedo.
  3. vaja: V roke vzemi časopis in si izberi članek. Izberi si eno črko - na primer »p« in se poskušaj skozi ves tekst koncentrirati le na to črko. 
  4. vaja: Med pogovorom z neko osebo vadi aktivno poslušanje. Ne razmišljaj o odgovoru medtem, ko oseba govori. Bodi skoncentrirana izključno na to osebo, opazuj njen obraz, ton in barvo glasu, poskušaj dognati, kako se počuti.


Vir: student.si

UŠZP priporoča

Aktualne vsebine, ki jih ne smeš zamudit