sreda, 18. april 2018

Literarni večer s Petrom Svetino

knjiga branje

Pedagoška fakulteta Univerza na Primorskem v sodelovanju z Oddelkom za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem vabi na literarni večer z lanskim prejemnikom Levstikove nagrade in nagrade večernica Petrom Svetino, ki bo 18. 4. 2018 ob 18. uri Čitalnica Fulvia Tomizze (Oddelek za italijaniko Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Čevljarska 22). Z gostom se bo pogovarjala doc. dr. Vladka Tucovič.

Več informacij o Tednu UP PEF: https://goo.gl/ivazXN.
______________________________________________________

Peter Svetina (1970), doma iz Ljubljane, je profesor na univerzi v Celovcu, raziskovalec starejše slovenske in mladinske književnosti, prevajalec iz več jezikov in urednik, predvsem pa pesnik in pisatelj. Objavil je kar nekaj pesniških zbirk za odrasle: Mimosvet (2001), Kavarna v prvem nadstropju (2001), Pesmi iz pralnega stroja (2006), Počasno popoldne (2011) in Vsakdanje geometrije (2017). Še več pa je napisal pesniških in proznih del za otroke, v katerih je največji junak Mrožek, ki nastopa v knjigah: O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov (1999), Mrožek dobi očala (2003) in Mrožek, mrožek (2013). Kar trikrat je prejel nagrado večernica, ki jo časnik Večer podeljuje za najboljše delo slovenske otroške in mladinske književnosti, in sicer za dela: Ropotarna (2013), Kako zorijo ježevci (2016) in Molitvice s stopnic (2017), lani pa še Levstikovo nagrado, ki jo za področje mladinske in otroške književnosti podeljuje Mladinska knjiga. Njegovi sta še priznanje zlata hruška za najboljše mladinsko delo v Sloveniji leta 2010 za delo Modrost nilskih konj in nagrada za izvirno slovensko slikanico Klobuk gospoda Konstantina (2008) ter nagrada Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec (2001). Iz utemeljitve za lansko večernico: »Izvrstna pesniška zbirka Molitvice s stopnic je presunljivo iskrena in prepričljiva zaradi 'sporočilnega minimuma', tudi sicer značilnega za nekatera besedila Petra Svetine – tudi kadar gre za poetiko nonsensa –, ki književnega sporočila ne gradi le na povedanem, ampak tudi ali celo predvsem na tem, kar ostaja neizrečeno in presežno.«