main imagesoup logo
     
 
month back

JUNIJ 07

month forth
N P T S Č P S
        1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30  
/ / / / / / /


Prostori UŠZP
se nahajajo na:
Čevljarski ulici 27

T: +386 5 662 62 23
M: +386 31 452 000

E: info@uszp.si

bottom

NOVICE:

Osnutek zakona o športu sprožil burno razpravo

10.03.2016

Zakon o športu je v veljavi od leta 1998 in ob njegovi polnoletnosti je na obzorju nov. Predlog je v javnosti naletel na številne ostre kritike in bo šel še enkrat v javno obravnavo.
 
Zakaj je potreben novi zakon o športu? Aprila 2014 je bila sprejeta Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji 2014-2023, ki je določila ukrepe za razvoj slovenskega športa v naslednjem desetletju. S spremembo Zakona o športu se bo zagotovila zakonska podlaga za izvajanje sprejetih ukrepov nacionalnega programa športa. 
 
Predlog zakona je spisan na 43 straneh in je precej daljši od veljavnega. V čem se razlikujeta? "Predlog zakona drugače ureja strokovno delo v športu, uvaja strateški svet za šport, kot najvišji posvetovalni organ ministra na področju športa, uvaja nacionalne barve opreme državnih reprezentanc, daje možnost upravljanja športnih objektov društvom, ureja podlago za zaposlovanje vrhunskih športnikov v organih džavne uprave, inšpektorjem za šport daje večja pooblastila," pravijo na pristojnem ministrstvu.
 
Kdo je športnik?
V novem zakonu se razširi definicija športnika. Poleg vrhunskega športnika je športnik vsaka fizična oseba, ki je vključena v organizirano prostočasno športno dejavnost. Sem spadajo tudi rekreativci, invalidi in starejši. Športnik se lahko registrira pri najmanj 12 letih. Pri 14 letih se glede na dosežen rezultat na uradnem tekmovanju razvrsti v naziv mladinskega, državnega, perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda, kar je nova kategorija. Registriran športnik je upravičen do brezplačnih preventivnih zdravstvenih pregledov, do prilagoditve šolskih obveznosti, status vpliva na pridobitev štipendije in poznejše zaposlitve v javni upravi, ki se lahko sklene brez javne objave prostega delovnega mesta in brez predhodnega soglasja vlade.

 

Brez odškodnin za mlajše od 15 let
Eden od pomebnejših členov je 19., ki pravi, da se za prestop registriranega športnika, mlajšega od 15 let, ne sme zaračunati nadomestila ob prestopu v drugo športno organizacijo. Zagrožena kazen za tovrstno dejanje je od 5.000 do 10.000 evrov.

 

 

Bela, modra, zelena s Triglavom
Registriran športnik, ki nastopa na uradnem tekmovanju za reprezentanco Slovenije, mora na tekmovanju nositi športno oblačilo v zeleni, modri oziroma beli barvi, ki vsebuje stiliziran simbol Triglava.

 

 

Varuh, strokovni in strateški svet, akreditacijska komisija
Novi zakon uvaja institut varuha športnikovih pravic (imenuje ga vlada), spremembo sestave 17-članskega strokovnega sveta in uvaja 16-članski strateški svet, ki bo svetoval ministru. Nad pripravo in ocenjevanjem programov bo bdela 9-članska akreditacijska komisija.

 

 

Pripombe oddalo kar 40 različnih subjektov
Dvomesečna javna obravnava se je končala 8. februarja, pripombe pa je poslalo kar okoli 40 zvez, lokalnih skupnosti, fizičnih oseb in drugih subjektov.

 

Kritike so ostre. "Zakon ni pripravljen v interesu športa, ampak po predstavah birkoratov. Nevarnost je, da bo nad celotnim športom, športnimi užitki, zadovoljstvom, lepoto in strastjo prevladala komercializacija in kadrovsko povzpetništvo tako posameznikov in interesnih skupin iz vrst civilne sfere kot državnih ustanov in birokratov," meni eden izmed največjih kritikov predloga zakona Tomo Levovnik, dolgoletni športni delavec.

 

Levovnik zakon seciral na 26 straneh
"Žal se s to problematiko ne ukvarja neodvisna civilna športna sfera in posamezniki, ampak je pod vplivom in oblastjo oblastnikov in slabih športnih birokratov, interesnih strokovno dvomljivih skupin (ministrstvo za...šport, zavod za šport Planica, doping, športni objeti, usposabljanje, meritve športnikov in spremljanje treniranosti, znanstveno raziskovalno delo, založništvo...), vsakokratnega birokratskega (sekretarji, direktorji direktorata) vodstva ministrstva za ...... in šport in njihovih ničvrednih nepoznavalcev kompleksnega športnega področja, Olimpijskega komiteja Slovenije, Fakultete za šport, Zavoda za šport Planica, Univerze na Primorskem , zaposlenih na OKS kot v občinskih športnih zvezah, regionalnih olimpijskih pisarnah in še kje," meni Levovnik, ki je zakon seciral na 26 tipkanih straneh.

 

Na očitke o jemanju avtonomije in onemogočanju športnih društev in zvez na ministrstvu odgovarjajo: "Zakon o športu v ničemer ne omejuje delovanja športnih društev in zvez, še več, z določbami posameznih členov neposredno določa, da imajo pod enakimi pogoji športna društva prednost pri izvajanju letnega programa športa in prednost pri uporabi javnih športnih objektov."

 

Giacomelli: Le redki so preprićani, da je zakon zrel za javno obravnavo
Upokojeni novinar Dela Oto Giaccomelli meni, da gre za absurd. "Reševanje športa z zakonom je absurd. Gre za nasprotje v pojmu samem. Do športa imajo pravico vsi, je svobodna odločitev državljanov od najmlajših do najstrejših. Z nekim zakonom bi lahko odgovorili na vprašanje, kako podpreti, da bi športna društva čim bolj uspešno opravljala svojo dejavnost," meni Giaccomelli. "Razen snovalcev predloga novega zakona o športu na direktoratu za šport MŠZŠ so le še redki poznavalci materije prepričani, da je zrel za resno javno obravnavo, kaj šele za skorajšnji sprejem v parlamentu. O zagatah piscev zakona priča že dejstvo, da je novi predlog še znatno bolj ekstenziven kot veljavni," je v javnem pismu zapisal Giacomelli, ki namesto Zakona o športu predlaga Zakon o podpori športu.

 

 

Potrebujemo vitek urad, ne bohotne birokracije
"Organizirani društveni šport na potrebuje zdajšnje hibridne institucionalne nadgradnje, kakršna se je razbohotila po osamosvojitvi (MIZŠ z direktoratom za šport, Fundacija za šport, vladni strokovni svet, zavodi za šport itn.). Povsem bi ji zadostoval, na primer, vitek urad za šport z državnim sekretarjem oz. direktorjem pri predsedniku vlade, kakršen je še do nedavnega plodno in smotrno bdel nad športom v Avstriji," meni Giacomelli.

 

 

Športna unija: Rekreacija naj dobi večjo veljavo
V Športni uniji Slovenije (ŠUS), najštevilčnejši zvezi društev in zvez za športno rekreacijo in športno vzgojo, menijo, da novi zakon prinaša obilo sprememb, rekreacija pa dobiva nekoliko več prostora, kot ji je bilo namenjeno v preteklosti. Zavzemajo se, da se zakon dopolni s členom, ki opredeljuje prostovoljno delo v športu, ki je temelj amaterskega in delno vrhunskega športa. V vseh državnih organih bi povečali število predstavnikov za športno rekreacijo. Nacionalnim športnim zvezam, ki delujejo na področju športne rekreacije, bi omogočili pridobitev statusa reprezentativne nacionalne športne zveze. "Z dopolnitvami bi bila športna rekreacija zakonodajno razpoznavna in usklajena z dejanskim stanjem na terenu, ki predstavlja najbolj razširjeno področje športa v Sloveniji," meni predsednica ŠUS-a Leni Fafangel. V ŠUS-u namesto pojma rekreacija predlagajo poimenovanje šport za vse.

 

 

Sindikat športnikov: predlog je zrel celo za ovadbo
V sindikatu športnikov Slovenije so nad novim predlogom zakona ogorčeni. "Predlog zakona je diskriminatoren (zrel celo za ovadbo), ogroža socialno varnost športnikov, spodbuja korupcijo, mobing, davčne utaje, zaposlovanje na črno in nameščanje tekem v Sloveniji," meni predsednik sindikata Dejan Stefanović. Glavne pripombe povzema v 16 točkah in dodaja: "Kar se trenutno dogaja s športno zakonodajo v Sloveniji, ni moč najti nikjer na svetu. Športniki smo od sužnjev romali do talcev obskurnih odvetniških amaterjev na vrhu kartelnih športnih zvez, ki resnično nimajo več nobenega interesa za spoštovanje načela zakonitosti." Spins se zavzema za popolno prepoved odškodnin in nadomestil ob prestopih.

 

 

Odpor tudi pri občinah
Župani slovenskih občin nasprotujejo predlogu zakona v delu, ki se nanaša na zmanjšanje njihovih pristojnosti v povezavi z delitvijo javnega denarja za športno dejavnost. Kot predvideva predlog zakona, bi se morali občinski delavci pri sprejetju letnega programa športa na lokalni ravni posvetovati z občinskimi športnimi zvezami in pridobiti njihovo soglasje.

 

Združenje mestnih občin očita novemu zakonu, da po nepotrebnem postavlja omejitve organiziranosti civilne družbe na področju športa. Poleg tega ZMOS moti, da ni predložene nobene strokovne analize. V združenju so kritični tudi do ustanovitve Zavoda za šport Republike Slovenije, saj Zakon o športu predvideva opravljanje javne službe na področju športa le v okviru zavoda na državni ravni, ne pa tudi na lokalni ravni.

 

Predsednik paraolimpijskega komiteja zadovoljen
Zadovoljstvo s predlogom zakona je izrazil Damijan Lazar, predsednik paraolimpijskega komiteja: "Za nas so to veliki koraki, zelo smo zadovoljni, da so se ti premiki naredili. Priznati moramo, da se nivo športa invalidov zvišuje. S predlogi, zakonom smo zadovoljni. Za nas so to premiki navzgor. Veselimo se sodelovanja in vpetja v slovenski prostor športa."

 

 

Olimpijski komite še brez uradnega stališča
Olimpijski komite Slovenije se do predloga novega zakona še ni opredelil. "OKS bo svoje stališče opredelil na podlagi nove verzije predloga zakona, ki jo pripravlja MIZŠ in jo bo predvidoma aprila podalo v nov postopek javne obravnave za civilno sfero," sporočajo iz OKS-a.

 

 

V državni zbor pred parlamentarnimi počitnicami
Prva javna obravnava je bila končana 8. februarja. Na ministrstvu bodo zdaj preučili pripombe in popravljeni predlog dali v ponovno javno obravnavo. Z ministrstva sporočajo, da je cilj usklajeno besedilo zakona posredovati v državni zbor pred parlamentarnimi počitnicami.

 

Vir in več na MMC!


Nazaj na arhiv novic
top

U:
P:

bottom
top
bottom
apz primss uszp

UŠZP, Gortanov trg 15, 6000 Koper | Prostori UŠZP se nahajajo na Čevljarski ulici 27, 6000 Koper | T: +386 5 662 62 20, M: +386 31 452 000 | E: info@uszp.si

 
bottom
 
Spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov”. Zaradi zagotavljanja popolne uporabniške izkušnje jih omogočite. Sprejmi | Več o piškotkih